Pridružite se nam:
Iskalnik:
 

Gibanje za ukinitev obveznega RTV prispevka

Datum objave: 10-05-2011
Ker je Rado Pezdir po sanjski blitzkrieg zmagi nad elektro distributerji v naletu predlagam, da še ne pospravi takoj štantov za zbiranje podpisov in se loti še kakšne naše anomalije.

Za začetek bi jaz predlagal ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka!

Tu meni nikakor ne gre za denar, saj so ti stroški mesečno v rangu nekaj piv ali kavic v gostilni sredi Ljubljane. Gre pa za princip, ker je meni sedanje stanje na tem področju absolutno nelogično in dejansko ruši temeljne principe prostega trga.

Sprašujem se, zakaj nimamo po istem principu, kot je organizirana “nacionalna radio televizija”, tudi recimo “nacionalnega časopisa”, za katerega bi vsi lastniki poštnih nabiralnikov mesečno plačevali 15 € naročnine in bi dobili vsak dan v nabiralnik “nacionalni dnevnik”, ki bi bil politično uravnotežen in “neodvisen”? Zakaj nimamo nenazadnje po enaki logiki “nacionalnega spletnega portala” za katerega bi vsak lastnik internet priključka plačeval mesečno prispevek?

In nenazadnje, kako bi ustanovitev “nacionalnega dnevnega časopisa” sprejeli ostali časopis, Delo, Dnevnik, Večer, ki morajo preživeti na trgu in bi jim takšen časopis seveda odžiral prihodke in ustvarjal nelojalno konkurenco?

Jaz to razumem enostavno kot čisto navadno anomalijo, ki jo je potrebno odpraviti in kdaj, če ne sedaj!

Pred leti sem razmišljal o tem, da bi morali “nacionalno RTV” razbiti na dva dela in sicer komercialni del, ki bi se preživljal na trgu tako kot ostale komercialne TV in radijske postaje, ter recimo temu nacionalni del, ki bi skrbel za program, ki na prostem trgu ne more preživeti in bi se financiral iz naročnine, ki bi bila seveda temu priemrno manjša.
Ampak potem sem študiral, zakaj bi sploh imeli ta nacionalni del, saj bi lahko država takšne vsebine, ki so “posebnega družbenopolitičnega pomena” lahko financirala prek razpisov, na katerih bi za sredstva lahko kandidirale vse zainteresirane komercialne postaje, sposobne izvedbe posameznega razpisanega programa. Nenazadnje lahko neko težko dramsko delo z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi posname tudi POP TV, kakor bi lahko Radio Dur v poznih nočnih urah, ko normalni ljudje že spijo, vrtel zimzelene arije iz opere Turandot.

Samo potem sem zopet malo razmišljal in prišel do zaključka, da je tudi to čista neumnost in samo še ena navadna anomalija!

Mislim da imamo sedaj v tako imenovani “kulturni sferi” že nekaj takega, ampak jaz sem prepričan, da če bi France Prešeren živel danes, ne bi prišel niti do centa teh javnih sredstev, saj v konkurenci raznih Prepisanih in Jonasa ne bi imel prav nobene možnosti, ker verjetno ne bi niti vedel, da obstajajo na neki spletni strani komplicirani obrazci v elektronski obliki, ki jih moraš izpolniti, da sploh lahko kandidiraš za ta “javna sredstva” davkoplačevalcev.

Torej tudi to je čista neumnost.

Ampak če pogledam na vse skupaj iz drugega zornega kota, zakaj bi sofinancirali iz nekih javnih sredstev sploh karkoli?

Jaz osebno priznam, da mi je mnogo bolj zabavno gledati Mister Beana ali Črnega Gada, kot pa brati Prešernovo ali Byronovo poezijo. Če mi da nekdo original sliko Mona Lise, jo spravim v vlažno klet poleg vreče lanskega krompirja, ker mi je ženska grda in ne paše v moje stanovanje. M’key?

Vendar to ni nič drugega kot naraven zakon prostega trga.

Saj tudi če pogledamo evolucijo, ta ne pozna nekega “posebnega sklada”, ki bi poskrbel za to, da bi Brontozaver in T-Rex preživela evolucijsko preizkušnjo, ker sta bila velika in po svoje simpatična primerka. Ne, nič takega ne obstaja in za mnogimi živalskimi vrstami so ostale samo kosti, ali pa še to ne.

Zato jaz predlagam, da poskušamo zbrati podpise za refrendum, na katerem se bodo volilci in volilke odločili, ali še želijo plačevati obvezni RTV prispevek.

Če refrendum uspe, se bo pač morala RTV preoblikovati in financirati tako, kot ostale zasebne radijske in TV postaje.

Nenazadnje se meni absolutno ne zdi pošteno, da tekmujeta za gledalce v nedeljo zvečer hkrati Mario Galunič na tako imenovani “nacionalki”, ki ga moramo vsi lastniki elektro priključka hočeš nočeš obvezno financirati ter Bizovičar in Zrnec na POP TV, ki morata proračun oddaje hočeš nočeš zakrpati na prostem trgu, ob tem, da jima seveda za oglaševalski kolač brez omejitev kandidira tudi nacionalkin Galunič.

Rado Pezdir je s svojo akcijo proti kartelno povezanim elektro distributerjem dokazal, da ljudstvo niso nujno samo ovce, ki se jih po mili volji striže, kakor se komu zahoče. To je zame simbolična zmaga, ki vliva upanje, da bo čez 50 let ta država drugačna. Boljša, pravičnejša, perspektivnejša.

Za to se je vredno boriti in za to je potrebno Radu Pezdirju izreči vso priznanje! Večina se za kaj takega ne bi upala javno izpostaviti in tvegati naročen medijski umor, kot se to v tej državi tako rado zgodi tistim, ki igrajo proti “internim političnim pravilom”.

Rado Pezdir – Just Do It!

Zadnja dodana pisma

Ogled arhiva vseh pisem državljank in državljanov Republike Slovenije >>

Zadnje dodane novice

Ogled arhiva vseh novic >>
© 2011 Društvo za pravno državo - Vse pravice pridržane